Goričko

Krajinski park Goričko

Goričko je severna polovica Prekmurja, najsevernejšega dela Slovenije, ki je bilo kot edina slovenska pokrajina dolga stoletja, do konca prve svetovne vojne, pod Ogrsko. Zato ohranja mnoge izrazite posebnosti v običajih, narečju, gastronomiji itn.; veliko je evangeličanov, prisotna pa je tudi madžarska manjšina.

Goričko je krajina nizkih, podolžnih slemen (bregov) med katerimi so plitve doline (grabe) z mnogimi potoki. Večina naselij leži na prisojah; v 11 občinah je 91 vasi s 25.000 prebivalci. Na Goričkem je precej gozdov, veliko travnikov in pašnikov ter tudi nemalo polj in vrtov. Ne manjka sadja, posebej skrbe za rast buč, ki dajejo zelo čislano olje. Vedno bolj se širijo vinogradi, katerih pridelek je zelo cenjen.

Na Goričkem se zadnji čas bolj kakor drugje v Prekmurju uveljavlja turizem, tako izletniški kakor počitniški. Celo Goričko (45.000 ha) je krajinski park, ki se na mejah stika s krajinskima parkoma v Avstriji in na Madžarskem.

Avstrija

Severna soseda

Sega s svojim skrajnim jugovzhodom, z deželama Štajersko in Gradiščansko, do Goričkega. Gričevnata pokrajina v tem delu Avstrije, med Muro na zahodu ter Rabo in Laznico na severu, je zelo podobna gorički krajini. Malo bolj gosto je poseljena in ima precej daljšo turistično tradicijo, saj je izletniško zaledje Gradca.

Dobršen del te pokrajine imenujejo s promocijskim nazivom Vulkanska dežela, kar se nanaša na njeno davno geološko preklost. Le-ta pa odmeva tudi v sedanjosti; precej je mineralnih in med njimi tudi termalnih vrelcev, na nekoč vulkanskih tleh in v milem panonskem podnebju pa odlično uspeva vinska trta, ki daje zelo kakovostna vina.

Cestne povezave z Goričkim so kar goste, izletniških krajev pa ne manjka. Posebej vabijo kraji kot vinski Klek / Klöch , topliška Radgona / Bad Radkersburg , pa Bad Gleichenberg , grajska trga Riegersburg in Güssing itn. Precejšen del soseščine Goričkega v Avstriji zaokrožuje krajinski park Raba / Raab, ki obsega 15.000 ha.

Madžarska

V panonsko ravnico

Sega s svojim skrajnim jugozahodom, z Železno in Zalsko županijo, do Goričkega. Gričevnata pokrajina v tem delu Madžarske je povsem podobna gorički, le da se proti vzhodu vzpetine polagoma znižujejo in slemena tonejo v veliko panonsko ravnico.

V tem delu Madžarske ne manjka vinorodnih območij, pa širnih gozdov, mnogo je privlačnih krajev… Med termalnimi kopališči je sorazmerno blizu Sarvar , malo dalje pa nenadkriljivi Heviz ; izjemno zanimivi kraji so starorimski Szombathely , romanski Jak , naftni Zalaegerszeg in zgodovinski Monošter / Szentgotthard . Slednji je središče Slovenskega Porabja s še mnogimi vasmi, kjer je živo slovensko narečje, sorodno prekmurščini. Precejšen del tega mejnega območja na Madžarskem zaokrožuje krajinski park Stražna krajina / Örseg, ki obsega okrog 40.000 ha.

Pertoča

Cerkev Sv.Helene

V cerkvi je nov oltar, ki ga je iz mozaika izdelal znani opat Rupnik, ki deluje v Vatikanu.

Rogašovci

Tu smo doma

So tesno zrasli s Svetim Jurijem in tvorijo dvojno vas ob rečici Ledavi na skrajnem severozahodu Goričkega. Rogašovci so sedež občine (40 km2) v kateri domuje 3700 duš v 11 naseljih. Nadmorska višina vasi je 251 metrov; najvišja točka v občini in hkrati na Goričkem pa je Sotinski breg (418 m), ki mu pravijo tudi Prekmurski Triglav. Okrog Rogašovcev so večja naselja še Sveti Jurij, Nuskova, Serdica, Sotina, Kramarovci, Fikšinci in Večeslavci.

Središče Rogaševcev

je trg ob glavni cesti kjer se stikajo Rogašovci s Svetim Jurijem; tam sta cerkev in šola. V vasi sta dve gostilni s ponudbo toplih jedi, več bifejev, disko, velika samostrežna trgovina, pekarija, bencinski servis, več avtomehanikov, frizer, postaja policije, občinski urad, turistično društvo, župnišče, pošta, banka in zdravstvena postaja. Kraj ima redne avtobusne zveze z Mursko Soboto in Kuzmo. Pri Svetem Juriju se v aprilu, ko je občinski praznik, ohranja jurjevanje; obiskan pa je tudi septemberski vaški sejem. Pa še to: Na območju občine gnezdijo štorklje, kar je znak za ohranjeno naravno okolje.

Znamenitosti v občini Rogašovci

Cerkev sv. Jurija; prva gotska prednica iz 13., druga baročna pa iz 17. stoletja, sedanja novoromanska cerkev je iz leta 1929. V Ocinju je 300 let star lesen zvonik. Na vrhu Sotinskega brega ali Kugle (418 m) stoji razgledni stolp. Na Serdiškem ali Rdečem bregu (416 m) je koča turističnega društva. V vasici Pertoči je v cerkvi sv. Helene glinast križev pot, stvaritev Švicarja W. Koglerja..

Nakupi

Nič nam ne manjka

So lahko v Rogašovcih kar vsestranski; v kraju je velika trgovina, pa pekarija in bencinski servis (1,2 km od Hrvatove domačije). Iz prve roke je mogoče kupiti tako v Hrvatovi domačiji in pri sosedih tudi bučno olje, vino in žganje, sadne sokove in marmelado ter gobe šitako in bukovega ostrigarja, med in medico.