Znaki depresije so zelo pomembni za njeno zgodnje prepoznavanje

Poleg tesnobnosti je depresija ena od najbolj pogostih duševnih motenj, ki lahko prizadene ljudi vseh starosti in ne glede na spol. Zato ne bodite presenečeni, če boste slišali, da za depresijo zbolevajo tudi otroci, ki so v obdobju razvoja, ko bi morali imeti največ energije. Čeprav je danes znanje o depresiji bistveno napredovalo in se je tudi splošno mnenje javnosti bistveno spremenilo, se še vedno zgodi, da je pogosto spregledana. Pri njenem prepoznavanju so zato znaki depresije zelo pomembni. In zakaj sploh pride do depresije? Med dejavniki, ki so najbolj pogosto zabeleženi, so dejavniki zaradi katerih je posameznik bolj dovzeten za njen pojav (dedni dejavniki, izguba staršev v otroštvu, bolezen), lahko je depresija posledica nekega nenadnega in izjemno čustvenega dogodka, v tretjo skupino pa uvrščamo dejavnike, kot so na primer brezposelnost, osamljenost ali tesnobnost. Ker gre pri vsakem posamezniku za preplet različnih dejavnikov, so tudi znaki depresije lahko zelo različni.

Znaki depresije se izražajo na različne načine

Znaki depresije so zelo različni in jih v začetku tudi zelo težko opazimo, saj se sprva kažejo zgolj v mislih, nato v čustvih in šele potem v vedenju in v telesu. Depresivne misli so za zunanjega opazovalca običajno nevidne, zato je izguba zanimanja za najljubše hobije prvi resen znak za depresijo. Prve spremembe v vedenju se na eni strani opazijo v obliki žalosti in brezupa, na drugi strani pa pogoste utrujenosti in pomanjkanja energije za povsem običajna opravila. Prav tako se lahko pojavijo težave s spancem, in koncentracijo, ter spremembe v načinu prehranjevanja. Še posebej ogrožena skupina so starostniki, ki izgubijo smisel življenja, so osamljeni ali pa so slabšega zdravja. Zaradi tega so znaki depresije pogosto spregledani, saj se njihovo nenavadno obnašanje smatra kot sestavni del staranja. Za njih je še posebej pomembno, da v tem primeru pravočasno poiščejo pomoč.Poznamo več znakov, ki kažejo na depresijo.

Lymska borelioza mora biti resno obravnavana

Slovenija je v primerjavi z drugimi evropskimi državami v samem vrhu po obolevnosti za lymsko boreliozo, saj je pri nas najbolj razširjena vrsta ščitastega klopa, ki tovrstno bolezen povzroča. Bolezen prizadene vse ljudi, ne glede na njihovo starost in spol. Lymska borelioza je bakterijska bolezen, saj jo povzroča bakterija Borrelia burgdorferi, zato se je pri nas prijel tudi izraz borelija. O lymski boreliozi je bilo že veliko napisanega in povedanega, zdravstveni delavci pa se trudijo, da bi o tej bolezni javnost čim bolje ozavestili. Tako že vsi vemo, da je prvi znak lymske borelioze tako imenovani borelijski madež, ki je največkrat večji od petih centimetrov in ima ostre robove in je ovalne ali okrogle oblike. Nekateri ob tem občutijo srbenje, pekoč občutek ali pa bolečino na pritisk. Po nekaj tednih lahko madež izgine brez zdravljenja, lahko pa se izpuščaji pojavijo tudi drugje po telesu. Lymska borelioza mora biti tako ob vsakem sumu resno obravnavana in zdravljena z antibiotiki.

lymska borelioza preži na vas v gozdu

Lymska borelioza lahko napreduje po celem telesu

Ko se bakterija razširi po telesu, pomeni da je bolezen lymska borelioza napredovala. Njeni znaki so izrazitejši, zdravljenje zahtevnejše, rezultat bolezni pa nepredvidljiv. Prvi resnejši znaki, ob katerih bi nas moralo skrbeti, so povišana temperatura, močan glavobol, slabost in bolečine v mišicah in sklepih. Kljub temu, da večina ljudi danes že prepozna značilno rdečino, pa ne smemo pozabiti tudi na borelijski limfocitom, ki je med simptomi lymske borelioze manj poznan. Lymska borelioza se zdravi le s pomočjo antibiotikov, zato je zaščita pred okužbo toliko bolj pomembna. Pri tem pa lahko sami največ storimo. Uporaba repelentov, redno pregledovanje, tuširanje in pranje oblačil po prihodu iz narave nam mora priti v kri. S tem postopkom lahko bistveno zmanjšamo verjetnost pojava te bolezni, saj je za prenos okužbe potrebnih vsaj 24 do 48 ur. Več o tej nevarnosti si lahko preberete na spletni strani SOS klop.

Zdravstveno zavarovanje po 26. letu

Zdravstveno zavarovanje je v Sloveniji precej dobro urejeno, a še vedno pride včasih do kakšnega posebnega primera, v katerem ni povsem jasno, kakšne opcije so na voljo in katera rešitev je najboljša. To velja tudi za zdravstveno zavarovanje po 26. letu. Do takrat so mladi večinoma zavarovani kot vzdrževani družinski člani, zavarovani so po starših dokler se šolajo oziroma do 26. starosti. Seveda lahko že prej pride do nekaterih sprememb, ki zahtevajo drugačno ureditev zavarovanja, v vsakem primeru pa bo zdravstveno zavarovanje po 26. letu drugače urejeno – ni se namreč možno zavarovati po starših, temveč bo treba poskrbeti za drugo rešitev. Možnosti je sicer več, prava rešitev pa je odvisna od primera. Na smiselnost izbire vplivajo številne okoliščine, ki jih je treba upoštevati, tako da ne moremo podati univerzalne rešitve za zdravstveno zavarovanje po 26. letu. Najpogosteje pridobimo zavarovanje preko zaposlitve, lahko pa si prispevke za zavarovanje plačujemo tudi sami ali pa se jim vsaj deloma celo izognemo, če najdemo drugo kritje.

zdravstveno zavarovanje po 26.letu

Opcije za zdravstveno zavarovanje po 26. letu

Zdravstveno zavarovanje po 26. letu se običajno uredi v skladu z zaposlitvenim statusom. Redno zaposleni imajo s tem najmanj težav – za obvezno zdravstveno zavarovanje je namreč odgovoren delodajalec, ki mora to kriti, včasih je možno na ta način pridobiti tudi druga zavarovanja. Tudi druge oblike zaposlitve omogočajo dokaj enostavno zdravstveno zavarovanje po 26. letu – na ta način se zavarujejo tudi samozaposleni, ki pa bodo morali seveda sami skrbeti za plačevanje prispevkov. To se sicer običajno uredi tako, da se prispevki samodejno obračunavajo vsak mesec in se tudi samodejno odvajajo z bančnega računa, tako da posebnega dela s tem ni. Zdravstveno zavarovanje po 26. letu je nekoliko bolj zakomplicirano za tiste, ki nimajo možnosti urejanja zavarovanja preko zaposlitve, prispevke bodo morali verjetno plačevati sami.

Simptomi meningitisa in borelioze

Pri praktično vseh boleznih je zelo pomembno, da jih čim prej odkrijemo in takoj začnemo z zdravljenjem. To velja tudi za bolezni, ki jih prenašajo klopi. V tem primeru imamo na srečo pogosto dober opozorilni znak, ki zahteva našo pozornost – če na telesu najdemo klopa, ki je že zagrizel v kožo, obstaja možnost, da je na nas prenesel okužbo. Paziti je treba na dve bolezni, boreliozo in meningitis. Simptomi meningitisa in borelioze se pojavijo v nekaj dneh po ugrizu klopa, tako da smo po odstranitvi klopa lahko takoj pozorni na morebitne znake. Za boreliozo je značilen borelijski madež, ki nastane na mestu ugriza, čeprav se ne pojavi pri prav vseh primerih. Prav tako je možno za borelijski madež zamenjati običajno rdečico, ki je le odziv telesa na vsiljivca ali na praskanje zaradi srbečice. Simptomi meningitisa v začetku niso tako izraziti. Gre za znake, podobni tistim pri gripi. V tem so si sicer simptomi meningitisa in borelioze podobni, najprej pride do splošnega slabega počutja, vročine in bolečin v mišicah in sklepih.

Ugriz klopa je lahko usoden

Simptomi meningitisa in borelioze v drugi fazi

Simptomi meningitisa nastopijo v značilnih dveh fazah. Prva je podobna blagi gripi in se običajno obravnava kot viroza, traja pa le nekaj dni in zaradi blagih simptomov ne zbudi veliko pozornosti. Nato po nekaj tednih nastopijo drugi simptomi meningitisa, ki so bistveno hujši. Spet gre za glavobol in bolečine v mišicah in sklepih, predvsem za bolečine v vratu, pa tudi za slabost in bruhanje. V tej fazi je očitno, da gre za okužbo, in je treba pomoč iskati pri zdravniku. Simptomi meningitisa se sicer še vedno lahko zamenjajo s simptomi drugih bolezni, a v dveh fazah je mogoče te težave hitro prepoznati. Borelioza ni tako očitna v dveh fazah, ima pa značilne simptome. Poleg borelijskega madeža so značilne mehke otekline.