Turčija, država na dveh celinah

Turčija je evropska in azijska dežela.

Država Turčija na zahodu leži na evropski celini, njen vzhodni del pa pripada Azijski celini. Temu primerno različna in bogata so vrhunska doživetja obiskovalcev. Zahodni civilizaciji je najbližja zahodna Turčija, vzhodni del nudi povezavo z osrednjo Azijo, jug dežele pa je arabski. Prestolnica Carigrad je pomembno gospodarsko, finančno in gospodarsko središče. Mesto šteje preko trinajst milijonov prebivalcev, kar predstavlja osemnajst odstotkov prebivalstva Turčije. Mesto je nastalo ob Bosporski ožini, ki loči Azijo in Evropo. Prehod med celinama je mogoč preko dveh kilometrskih mostov, železniškim predorom pod morsko gladino ter živahnim ladijskimi prometom. Most Bospor I je bil odprt leta tisoč devetsto štiriinsedemdeset metrov, tisoč štirinajst metrov dolg Bospor II pa je bil v uporabo predan leta tisoč devetsto oseminosemdeset. Petinpetdeset metrov pod morsko gladino poteka tudi tisoč štiristo metrov dolg železniški predor Marmaray. Glavno mesto Turčije je Ankara, nahaja se v pokrajini Anatolija. Mesto se nahaja na nadmorski višini devetsto osemintrideset metrov, razteza pa se na površini dva tisoč petsto kvadratnih kilometrov. Popotnikom se Turčija razkriva na tisoč in en način. Odločimo se lahko za tako klasična potovanja z ogledom vseh svetovno znanih znamenitosti ali si deželo ogledamo po svoje. Med svetovno znane znamenitosti sodijo Carigrad, Ankara, Kapadokija, obiskati velja tudi Konyo in Pamukkale, Burso ter bogato antiko na Egeju. Turčija je mnogim popotnikom znana tudi kot most med Evropo ter različnimi deželami Azije. Zato jo lahko zgolj prečkamo ter se ustavimo v zgolj zaradi nujnih postankov. Čisto nasprotje temu doživetju je Turčija v večjih urbanih središčih. Bistveno krajše so razdalje, veliko večji pa postanki. V okvir takega doživetja sodijo slaščice, slastna hrana, turške čajnice ter barantanje za izbrano blago na tržnicah.

Turčija je prostrana dežela, ki nudi izkušnje sodobne Evrope, Azije, med zgodovinskimi ostanki pa je moč začutiti tudi Antiko in druga starejša obdobja zgodovine.

https://www.agencija-oskar.si/

Sigiriya, skalna utrdba

Proti koncu petega stoletja je Sigiriya postala kraljeva palača kralja Kasyape. Pred tem pa votline skalne gmote nudile zavetje budističnim menihom. Sigiriya se nahaja sto sedemdeset kilometrov severovzhodno od prestolnice Colombo. Velja za eno največjih turističnih znamenitosti Šrilanke, letno jo obišče veliko število turistov. Skalna gmota sredi okoliškega ravninskega območja je posledica davnega vulkanskega izbruha. Zaradi prostranega vršnega dela in težkega dostopa, je postala idealna lokacija za izgradnjo utrjenega kraljevsko razkošnega zavetja kralja Kasyape. Sigiriya ni znamenita zgolj zaradi skalne gmote ter ostankov palače in poslikanih votlin. Zanimiva je tudi urejenost okolice skale, ki kaže neverjetno sposobnost graditeljev. Območje je urejeno podobno kot današnja sodobna urbana območja, zanimiva je tudi urejena vodo oskrba vrtov. Zaradi izjemnega videza in samega nastanka, je za mnoge Sigiriya eno izmed svetovnih čudes. Leta tisoč devetsto dvainosemdeset je bila tudi uvrščena na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo je poskrbela za skrbno obnovo, Sigiriya je zato obiskovalcem na ogled v vsem svojem nekdanjem sijaju. Istega leta je bila na Unescov seznam uvrščena tudi vzhodno ležeča srednjeveška prestolnica Poḷonnaruwa. Na Šrilanki je mogoče poleg naštetih videti tudi druge znamenitosti s seznama svetovne kulturne dediščine. Leta tisoč devetsto osem in osemdeset sta bila na seznam uvrščena tudi starodavno pristanišče Galle na jugozahodni obali otoka ter tropski deževni pragozd na jugozahodu Šrilanke. Leta tisoč devetsto enaindevetdeset se je na Unescov seznam uvrstila Dambulla, ki je podobno kot Sigiriya orjaška skalna masa. V njeni notranjosti najdemo številne skalne templje. Nekatere freske so stare preko dve tisočletji, znamenit pa je tudi štirinajst metrov dolg kip ležeče Bude. Zadnje na seznamu pa je gorsko območje, na katerem med drugim leži narodni park Horton Plains.

Sigiriya sodi v seznam znamenitosti, ki jih na Šrilanki ne velja spregledati.

agencija-oskar.si/blog/potepanje-po-srilanki-top-10/

Mehika, razgibana dežela

Mehika je razgibana dežela .

Mehika na severu meji z Združenimi državami Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, zahodno obalo obliva Tihi ocean , vzhodno pa Mehiški zaliv ter Karibsko Morje. Največje mesto je Ciudad de Mexico z enaindvajset milijoni prebivalcev, sledi Guadalajara z štirimi milijoni in pol prebivalcev, Monterrey s preko štirimi milijoni prebivalcev ter Puebla z blizu tremi milijoni prebivalcev. Milijonska mesta so Toluca, Tijuana, León, Ciudad Juárez, La Laguna, Querétaro ter San Luis Potosí . Največja mehiška mesta se nahajajo v notranjosti države, obalna območja so redkeje poseljena. Prestolnica naseljuje petino prebivalstva ter je gospodarsko središče države Mehika. Po ustavi je Mehika predsedniška zvezna republika, razdeljena je na enaintrideset držav in zvezno okrožje prestolnice sta suverena v notranjih zadevah in prostovoljno združena v federacijo. Mehika ima zelo različno podnebje, na severu puščavsko, na jugu tropsko. Na severu vreme zaznamuje do dvesto petdeset milimetrov padavin, jug pa ob visokih temperaturah pasatni vetrovi prinašajo dež. Z dežjem bogat je Mehiški zaliv, njegovo nasprotje je tihomorska obala. Mehika je tudi hribovita dežela, njena povprečna višina znaša tisoč petsto metrov. Po višinskih pasovih se deli na vroči pas do osemsto metrov visoko, zmerno topli svet se nahaja od osemsto do tisoč osemsto metrov, mrzli svet od tisoč osemsto do štiri tisoč metov ter nad štiri tisoč metrov ledeni svet. Najrodovitnejša so tla na manjših rečnih naplavinah ob Mehiškem zalivu in na vulkanskih tleh v južnih predelih Mehiškega višajva. Rastlinstvo se spreminja z nadmorsko višine. Mehika se lahko pohvali z globalno eno najbolj pestrih bioloških raznovrstnosti. Na njenem ozemlju najdemo deset odstotkov vseh svetovnih vrst. Globalno na prvem mestu je z plazilci, s sesalci na drugem mestu ter na četrtem mestu z dvoživkami. Flora obsega približno šestindvajset tisoč vrst, okoli dva tisoč petsto je zavarovanih.

Mehika je dežela z izredno bogato floro in favno.

Dodatne informacije