Aktivnosti

Sprehajalne poti po Goričkem

Po Goričkem in tudi po bližnji okolici Rogašovcev se razpreda gosta mreža neprometnih krajevnih cest, vaških poti, kolovozov ali kolnikov ter stez. Nekatere poti so označene in poimenovane kot tematske (učne, gozdne, vinske, zgodovinske, naravoslovne, svetniške itn.).

Čez drn in strn

Na voljo je dober štirijezični zemljevid (1:50.000) krajinskega parka Goričko z vsemi vrisanimi cestami in potmi; posebej je predstavljenih 21 označenih pohodniških in tematskih smeri.

Rogašovci ponujajo nekaj izjemno zanimivih in priporočljivih pohodniških izzivov …

Po vinski poti h Gradu

Hoje je (brez ogleda) kar za tri ure. Eden od odsekov vinskih cest po Goričkem (kar za 136 km jih je) povezuje Rogašovce z Gradom, ki je ena glavnih turističnih privlačnosti Prekmurja. Iz Rogašovcev (251 m) gremo na spodnji konec Svetega Jurija in pri tovarni krenemo proti vzhodu skozi zaselek Somovski Breg (341 m) in nato čez Reckovo Grabo dol v Dolnje Slaveče (240 m), nato spet gor na Kranjčev Breg (342 m) ter dol v vas Grad (267 m), kamor pridemo pri šoli. V vasi ogleda vredna cerkev s Plečnikovimi posegi. Nato še skozi gozd h Gradu (345 m). Ogled: arkadno dvorišče z energetsko točko, muzej, kapela, poročna dvorana. Vrnitev po isti poti ali pa po južni vzporednici čez Beli Breg in skozi zaselek Meklika.

Pohodne poti okoli Rogaševcev

Vrbova pot nosi ime po glavatih vrbah, ki so služile kot mejniki med parcelami in za pletenje košar. Pot med Rogašovci, Nuskov in Sv.Jurijem zaokrožuje pogled v dolino Ledave in svet nad njo, ki se tukaj dviga v pobočja na apnenčastem podtalju. Iz apnenca, polnega 4,5 milijona starih školjk iz nekdanjega Panonskega morja so nekoč žgali apno in ga vgrajevali v temelje hiš in iz nejga gradilio gospodarska poslopja. Ko so vrtali v apnenec so naleteli na izvire slatine, bogate z minerali. Eden takih izvirov je tudi v Nuskovi, kjer lahko nazorno vidite, kako slatinska vodaprihaja na površje in ga zaradi prisotnosti železa in niklja obarva z značilno rdečkasto barvo.

Pot k Sv. Ani – St. Anna na Štajerskem

Hoje tja in nazaj je za 4 ure.
Eden najbolj zanimivih in slikovitih krajev malo čez mejo na Štajerskem je gotovo Sv. Ana, božjepotno in nekoč tudi trško naselje na holmu nad glavno cesto s slikovitim gručastim jedrom okrog Anine cerkve. Iz Rogašovcev (251 m) po cesti čez preval (335 m) in skozi Kramarovce do meje (265 m) ter takoj nato na desno (oznaka 07) po vaški poti zlagoma vkreber skozi gozd do zaselka Weinberg, mimo treh znamenj do glavne ceste in čeznjo gor k Sv. Ani (403 m). Vrnitev po isti poti.

Šest vzponov na Tromejnik

Hoje tja in nazaj je kar precej …
Na vzpetini (387,6 m) nad vasjo Trdkova je državna tromeja med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko (pri Rdečem bregu je deželni Tromejnik!). Z vrha ni prav nobenega razgleda ker je njegovo ovršje gosto zaraščeno. Prisojna stran je sicer gozdnata, a veliko je jas in zaselki segajo visoko, domala do meje. Na vrhu so obelisk iz leta 1924 z grbi držav, zastave ter več drugih spominskih obeležij in informativnih tabel, pa klopi in občasno gostišče.
Prvo izhodišče: je vas Kuzma (269 m). Naravnost na sever v vasico Matjaševci do njenih zadnjih hiš ob meji (350 m), potem pa zlagoma navkreber ves čas po dobri poti po sami meji do vrha (388 m).
Drugo izhodišče: je zaselek Kranjčev dol (272 m) vasi Dolič; pot drži skozi zaselek Pelcarjev Breg na mejno pot proti vrhu.
Tretje izhodišče: najkrajše in najvišje, je v vasi Trdkova, na njenem zahodnem robu (282 m). Pot drži naravnost na sever do parkirišča in zapornice kjer se začne vzpon. Cestica drži vzporedno z gozdno učno potjo, ki je izjemno kakovostno opremljena. Hoje je za kvečjemu za pol ure.
Četrto izhodišče: je v jedru vasi Trdkova, (zaselek Lepošev Breg, 371 m) odkoder se pot vzpne na vrh ob meji skozi z velikim evharističnim križem zaznamovan zaselek Slamarin Breg

Vzpon na Kuglo ali Sotinski breg

Hoje naj bi bilo največ za 4 ure.
Iz Rogašovcev (251 m) poldrugi kilometer po glavni cesti skozi Nuskovo do začetka Serdice 240 m) in tam levo na cesto cesti proti Avstriji, a že po nekaj metrih desno in takoj levo ter naravnost na sever skozi zaselek Tomanov Breg na vrh vzpetine Kugla ali Sotinski breg (418 m), ki je najvišja “gora” na Goričkem in v Prekmurju. Na vrhu stoji lesen razgledni stolp, ki pa trenutno ni povsem pri zdravju. Na vrh se lahko pripeljete tudi z avtom. Vrnitev, če ne po isti smeri, pa po geološki poti (št. 5) ob meji dol po 365 stopnicah v sotesko Ledave (255 m) in nato po krajevni cesti mimo kamnoloma v Serdico, Nuskovo in Rogašovce.

Vzpon na Serdiški ali Rdeči breg

Hoje naj bi bilo največ za dve ure.
Iz Rogašovcev (251 m) po cesti ali bližnjicah proti Kramarovcem, a le do razpotja na prevalu vrh slemena (335 m). Nato na sever po razglednem ovršju med vinogradi nad Kramarovci in Ocinjem čez Beli breg (346 m) ter po prečkanju ceste Ocinje – Nuskova vzpon naravnost, na sever, skozi zaselek Serdiški Breg na vrh vzpetine Serdiški ali Rdeči breg (416 m). Naprej gremo lahko na severozahod po geološki poti Sotina (št. 5) ob meji na drugi Tromejnik (Dreiländereck, 342 m), kjer se stikajo Slovenija ter avstrijski deželi Štajerska in Gradiščanska. Nato sestop po Slatinski grabi v Ocinje (290 m) s 300-letnim lesenim zvonikom na pokopališču.! Vrnitev po cesti do Kramarovcev (275 m) in nato čez omenjeni preval (335 m) nazaj v Rogašovce.

Kolesarske poti po Prekmurju

Tako rekoč vse ceste in dobršen del kolovozov na Goričkem je prevozen z navadnimi kolesi: večina teh poti je asfaltirana, motorni promet, razen na nekaj glavnih cestah Cankova – Kuzma in Murska Sobota – Mačkovci – Hodoš) ni pretiran.

Na kolo za zdravo telo

Tako rekoč vse ceste in dobršen del kolovozov na Goričkem je prevozen z navadnimi kolesi: večina teh poti je asfaltirana, motorni promet, razen na nekaj glavnih cestah Cankova – Kuzma in Murska Sobota – Mačkovci – Hodoš) ni pretiran. Klancev ni veliko, so pa kratki in le tu in tam malo bolj strmi. Število izletnikov s kolesi na Goričkem narašča in kaže, da so domači vozniki avtomobilov do njih veliko bolj pozorni, kakor marsikje drugje v Sloveniji, Goričko je kratkomalo kolesarski raj!.

Šest kolesarskih smeri

Posebej je označenih 6 kolesarskih smeri po Goričkem in njegovem južnem obrobju. Vse te poti so nazorno vrisane tudi na štirijezičnem izletniškem zemljevidu (1:50.000) krajinskega parka Goričko. Skozi Rogašovce drži krožna kolesarska pot št. 4: Rogašovci, Kuzma, Grad, Motovilci, Ledavsko jezero, Topolovci, Cankova, Korovci, Fikšinci, Nuskova, Rogašovci. Pot je dolga 38 kilometrov in se v glavnem pokriva s tretjim avtomobilskim itinerarjem po zahodnem delu Goričkega.
Avtomobilski itinerarji tudi za kolesarje! Sploh so vsi itinerarji, tu predstavljeni in opisani za avtomobiliste in motoriste, primerni tudi za kolesarje, razen nekaterih malo daljših smeri onstran meje.

Izleti z avtom ali motorjem

Pokrajinica oziroma kar krajinski park Goričko je preprežen s sorazmerno dobrimi cestami, saj so domala vse že asfaltirane. Cestno omrežje je tako razvejano, da se je tu in tam na kakem razpotju treba kar ustaviti in pogledati na zemljevid.

Tri krožnice po Goričkem – dolge skupaj 158 kilometrov

Pokrajinica oziroma kar krajinski park Goričko je preprežen s sorazmerno dobrimi cestami, saj so domala vse že asfaltirane. Cestno omrežje je tako razvejano, da se je tu in tam na kakem razpotju treba kar ustaviti in pogledati na zemljevid. Med najbolj privlačne izletniške točke na Goričkem sodijo na severu vas Grad z največjim slovenskim gradom z energetskimi točkami, plemiško kripto, muzejem in 365 sobami ter vas Trdkova kot izhodišče za sprehod po izjemno zanimivi gozdni učni poti na Tromejnik s tridržavnim obeliskom.

Na drugem koncu Goričkega v vasici Selo očara okrogla romanska cerkvica s freskami. Na južnem obrobju Goričkega valovi Bukovniško jezero z zdravilnim izvirom, Vidovo kapelo in močnimi energetskimi točkami; zelo privlačni so tudi tropski park z nasadi orhidej pri Dobrovniku, izvirna črna keramika v Filovcih, Plečnikova cerkev v Bogojini, Moravske toplice in freske mojstra Aquile v Martinovi cerkvi v Martjancih. Za spoznavalne vožnje po Goričkem vam bodo gotovo v pomoč tri začrtane krožnice.

Prvi itinerar po Goričkem – 81 kilometrov

Velika gorička krožnica: Rogašovci, Kuzma (rastišče sibirske perunike, pot na Tromejnik), Trdkova (Tromejnik z obeliskom, gozdna učna pot, 400-letni hrast), Ženavlje (spomenik pristanka stratosfernega balona leta 1934), Gornji Petrovci – 19 km (razgledišče Sv. Nedela), Križevci (700-letni kostanj), Fokovci (astronomska opazovalnica), Selo – 26 km (cerkev Rotunda, učna pot), Motvarjevci / Szentlaszlo (kalvinska župnija), Bukovica (bukove hoste, ekološko kmetijstvo), Bukovniško jezero (Vidova kapela, 50 označenih energetskih točk, vinotoči, zdravilni izvir), Dobrovnik / Dobronak – 42 km (nasad orhidej, tropski park), Filovci (izvirna črna keramika, vaška arhitektura), Bogojina (arthitektonski biser – Plečnikova staro-nova cerkev, Tešanovci (lončarji), Moravci (Moravske toplice), Martjanci – 54 km (cerkev sv. Martina – freske Aquile, Plečnikov oltar), Puconci, Lemerje, Bodonci, Grad – 72 km (veliki grad z muzejem, energetske točke, plemiška kripta, prireditve), Motovilci, Večeslavci (turško znamenje), Rogašovci – 81 km.

Drugi itinerar po Goričkem – 46 kilometrov

Mala gorička severna krožnica: Rogašovci, Kuzma (rastišče sibirske perunike, pot na Tromejnik), Trdkova Tromejnik z obeliskom, gozdna učna pot, 400-letni hrast), Ženavlje spomenik pristanka stratosfernega balona leta 1934), Gornji Petrovci – 19 km (razgledišče Sv. Nedela), Mačkovci, Otovci, Vidonci, Grad – 37 km (veliki grad z muzejem, energetske točke, plemiška kripta, prireditve), Motovilci, Večeslavci (turško znamenje), Rogašovci – 46 km.

Tretji itinerar po Goričkem – 31 kilometrov

Mala gorička zahodna krožnica: Rogašovci, Nuskova (mineralni izvir), Ocinje (300-letni leseni zvonik), Kramarovci, Fikšinci – 10 km, Gerlinci (Kozelinov razgledni stolp), Korovci (vaški muzej, gozdna učna pot), Cankova – 19 km (rastišče narcis), Krašči, Ledavsko jezero (umetno, 70 ha, vodne ptice, ribolov, Pertoča (cerkev sv. Helene), Večeslavci, Rogašovci – 31 km.