Zakon o delovnih razmerjih vpliva na trg dela

Zakon o delovnih razmerjih vpliva na trg dela ter skuša vsem zagotoviti pravice ob izpolnjevanju dolžnosti.

zakon o delovnih razmerjih

V osnovi zakon o delovnih razmerjih ureja delovna razmerja med delodajalcem ter zaposlenim. Podpisana zaposlitvena pogodba oziroma pogodba o zaposlitvi pomeni, da se tako delodajalec kot zaposleni strinjata z njeno vsebino. Sklenitev in prekinitev pogodbe o zaposlitvi je mogoča samo na način, ki ga določa zakon o delovnih razmerjih. Načeloma se zaposlitvena pogodba smatra kot ponudba zaposlenemu z strani delodajalca. Ta vsebuje način dela, pod določenimi pogoji, določi jih delodajalec. Zaposleni lahko te pogoje sprejme ali jih ne sprejme. V primeru nejasnosti lahko zaposleni pred podpisom pogodbe pridobi dodatno strokovno mnenje. Takšno strokovno mnenje je hkrati lahko tudi zelo dobra osnova, za vse morebitne nadaljnje pravne in druge pomoči ali nadaljnje urejanje odnosov med delodajalcem in zaposlenim. V praksi pogosto zasledimo informacije o raznih oblikah kršenja zakonov, pravic in o raznih drugih kršitvah. Omenjena pomoč je kakovosten način reševanja težav, vendar mora biti pravočasna in zakonsko brezhibno izpeljana. Z strokovno oceno pogodbe o zaposlitvi se vzpostavi zaupanje ter omogoča večjo dostopnost do pomoči v primeru težav v prihodnosti. Zaposlenemu zakon o delovnih razmerjih zagotavlja predvsem varnost ob izpolnjevanju dolžnosti. Delodajalcu zakon o delovnih razmerjih omogoča najbolj gospodarno obnašanje v konkurenčnem okolju. Konkurenca je prisotna na tako trgu dela, kot v točno določeni panogi oziroma gospodarstvu na splošno. Zaradi nje pa ne smejo biti kršene pravice, ki jih podeljuje zakon. Prav tako zakon o delovnih razmerjih omogoča vsem zaposlenim enakopravno obravnavo. Ne glede na vero, narodnost, spol in druge osebne lastnosti. Čisto vsaka oblika diskriminacije je prepovedana, tako posredna kot neposredna. Prav tako so prepovedana nadlegovanja vseh vrst, nedovoljeno je poniževanje ter trpinčenje.

Zakon o delovnih razmerjih je v zadnjem obdobju doživel nekatere spremembe, ki imajo za cilj ustvariti pravičnejše ter bolj konkurenčno delovno okolje.

Vrtni traktor, poenostavljena kmetijska mehanizacija

Vrtni traktor je klasična kmetijska mehanizacija v pomanjšani in poenostavljeni izvedbi.

Kot govori ime, se vrtni traktor uporablja za manj zahtevna opravila na vrtu ali drugih podobnih površinah. V osnovi se vrtni traktor od klasičnega loči po velikosti, zasnovi in izvedbi. Ker se vrtni traktor uporablja na bolj urejenih površinah ne potrebuje robustne zasnove ter drugih prilagoditev za težje prehodne terene ter večje obremenitve. Največkrat je vrtni traktor poenostavljeno povedano rotacijska kosilnica za košnjo večje travne površine. Izvedbe so od primera do primera različne, prilagojene so bolj ali manj ravnim površinam, različnim vegetacijam, bolj ali manj pogosti uporabi, premagovanju večjih ali manjši ovir in podobno. V osnovi se za vrtni traktor odločimo, ko trata presega dva tisoč kvadratnih metrov površine. Osnovne izvedbe so primerne za povsem ravne površine, ki jih kosimo tedensko ali dvakrat tedensko. Bolj zahtevne izvedbe izbiramo za površine, ki imajo večje strmine, večji naklon, bolj trdoživo vegetacijo, večje neravnine in podobne površine. Kakšen vrtni traktor natančno potrebujemo najbolje izvemo s testno vožnjo oziroma praktičnim preizkusom. Zelo dobra referenca so tudi lastniki, ki uporabljajo točno določen vrtni traktor za košnjo ali druge namene na primerljivih površinah. Poleg same uporabnosti, moramo pri izbiri nekaj pozornosti nameniti tudi vzdrževanju. Od primera do primera je vrtni traktor različen, razlike so v pogonskem agregatu, izvedbi pogona, možnostih dodatnih priključkov ter raznih drugih značilnostih. Za vzdrževanje so pomembni dejavniki zahtevana servisna opravila, kakovost izvedbe, izdelave ter materialov ter nenazadnje servisna podpora. Zahtevana servisna opravila temeljijo na tehničnih lastnostih ter so lahko različno zahtevna, vendar lahko različne zahtevnosti ob nakupu največkrat tudi izbiramo. V tem primeru izbira med drugim temelji tudi na predvidenem servisnem načrtu. Predpiše ga proizvajalec, kupec ima pravico o njem izvedeti podrobnosti. Predvsem je za kupca koristna informacija o stroških servisiranja, ki so nujno zlo vsake dobre in kakovostne uporabe mehanizacije.

Vrtni traktor olajša vzdrževanje zelenice ter številna druga opravila v okolici doma. Preverite našo ponudbo na https://www.merkur.si/vrt-in-okolica/vrtni-stroji/traktorji-in-dodatki.

Klop je nevaren zajedavec

Klop je nevaren zajedavec, ki ga v mnogih primerih s prostim očesom težko opazimo.

Največkrat se klop nahaja na vegetaciji, kjer si izbere najboljše mesto za prehod na žrtev. Na vegetaciji bomo opazili predvsem klopa v višji razvojni fazi, nižje so komaj vidne. Ugriz klopa je za človeka lahko zelo nevaren, saj je klop prenašalec številnih hudih bolezni. Najbolj izstopata klopni meningitis in borelioza. Za klopni meningitis obstaja cepivo, ki ga prejmemo v več odmerkih. Po prvem cepljenju je priporočljivo cepljenje ponoviti čez tri ter nato pet let. Klop ima v Sloveniji odlične pogoje za preživetje, nevarnost za okužbo pa je odvisna od bolezni. Obolevnost za klopnim meningitisom je teritorialno drugačna, kot obolevnost za boreliozo. Vsekakor pa klop ni nujno razlog zato, da bi se odpovedali obisku njegovega življenjskega prostora. Gozdovi v poletni pripeki prijajo tudi človeku, zato se v njih rad nahaja. Najbolj pogosti obiskovalci gozdov se tudi ne bojijo klopa, ker poznajo številne preventivne ukrepe. Prvi preventivni ukrep je cepljenje, sledi zaščita z raznimi kemijskimi sredstvi, pravilno izbiro obleke in obutve ter na koncu pregled ob povratku domov. Gobarji, nabiralci gozdnih sadežev in zelišč ter razne druge osebe, so preventivne ukrepe do potankosti spoznali ter jih vestno in rutinirano izvajajo. Zato se pogosto podajajo v gozd, ki je najboljši življenjski prostor klopa. Klop tudi statistično dokazano ni nevarnost nekaterih poklicev, ki se opravljajo na življenjskem prostoru klopa ter imajo zakonsko predpisano cepljenje. Odstotek obolelih v tej skupini je bistveno manjši, kot število drugih obolelih oseb. To so predvsem rekreativci ter druge osebe, ki v gozd zahajajo v prostem času. Zato lahko zaključimo, da je klop lahko tudi obvladljiva nevarnost. Poleg naštetih ukrepov, lahko človek veliko nevarnosti prepreči že s svojim ravnanjem in obnašanjem v gozdu. Tak primer je gibanje, ki se izogiba stiku z praprotjo in drugo podrastjo.

Klop se pogosto nahaja na koncu podrasti, kjer v tipičnem položaju čaka na žrtev. Za dodatne informacije se obrnite na spletno stran https://www.sos-klop.si/klop.

Turčija, država na dveh celinah

Turčija je evropska in azijska dežela.

Država Turčija na zahodu leži na evropski celini, njen vzhodni del pa pripada Azijski celini. Temu primerno različna in bogata so vrhunska doživetja obiskovalcev. Zahodni civilizaciji je najbližja zahodna Turčija, vzhodni del nudi povezavo z osrednjo Azijo, jug dežele pa je arabski. Prestolnica Carigrad je pomembno gospodarsko, finančno in gospodarsko središče. Mesto šteje preko trinajst milijonov prebivalcev, kar predstavlja osemnajst odstotkov prebivalstva Turčije. Mesto je nastalo ob Bosporski ožini, ki loči Azijo in Evropo. Prehod med celinama je mogoč preko dveh kilometrskih mostov, železniškim predorom pod morsko gladino ter živahnim ladijskimi prometom. Most Bospor I je bil odprt leta tisoč devetsto štiriinsedemdeset metrov, tisoč štirinajst metrov dolg Bospor II pa je bil v uporabo predan leta tisoč devetsto oseminosemdeset. Petinpetdeset metrov pod morsko gladino poteka tudi tisoč štiristo metrov dolg železniški predor Marmaray. Glavno mesto Turčije je Ankara, nahaja se v pokrajini Anatolija. Mesto se nahaja na nadmorski višini devetsto osemintrideset metrov, razteza pa se na površini dva tisoč petsto kvadratnih kilometrov. Popotnikom se Turčija razkriva na tisoč in en način. Odločimo se lahko za tako klasična potovanja z ogledom vseh svetovno znanih znamenitosti ali si deželo ogledamo po svoje. Med svetovno znane znamenitosti sodijo Carigrad, Ankara, Kapadokija, obiskati velja tudi Konyo in Pamukkale, Burso ter bogato antiko na Egeju. Turčija je mnogim popotnikom znana tudi kot most med Evropo ter različnimi deželami Azije. Zato jo lahko zgolj prečkamo ter se ustavimo v zgolj zaradi nujnih postankov. Čisto nasprotje temu doživetju je Turčija v večjih urbanih središčih. Bistveno krajše so razdalje, veliko večji pa postanki. V okvir takega doživetja sodijo slaščice, slastna hrana, turške čajnice ter barantanje za izbrano blago na tržnicah.

Turčija je prostrana dežela, ki nudi izkušnje sodobne Evrope, Azije, med zgodovinskimi ostanki pa je moč začutiti tudi Antiko in druga starejša obdobja zgodovine.

https://www.agencija-oskar.si/

Probiotiki so prehrambni pripravki

Probiotiki vsebujejo žive mikroorganizme, ki imajo blagodejen učinek na človeka. Živi mikroorganizmi so nam znani iz številnih reklamnih oglasov, pogosto za mlečne izdelke. Kar ni naključje, saj so najdlje uporabljeni probiotiki laktobacili. V mlečni industriji se uporabljajo grampozitivni bacili, v uporabi pa so tudi kvasovke. Izraz probiotiki izvira iz latinskega predloga pro ter grškega pridevnika βιωτικός ozirom poslovenjeno biotski. Probiotiki v prehrambnih izdelkih vsebujejo mikroorganizme iz rodu Lactobacillus ter predstavljajo naravno črevesno floro. Njihova naloga je, da preprečujejo rast oportunističnih in patogenih bakterij v črevesju. Najbolj znani probiotiki v prehrani so jogurti, v zadnjem času se ponudba širi na mlečne napitke, namaze s probiotiki, skuto, sir ter klobase. Njihovo uživanje naj bi poleg zaviranja patogenih in oportunističnih bakterij v črevesju koristilo presnovi laktoze, zaviranje oziroma blaženje prebavnih motenj. To so potrdile številne študije, ki se izvajajo od začetka enaindvajsetega stoletja. Izvedenih je več študij, rezultati raziskav pa so različni. Med nedokazane, vendar možne učinke sodijo znižanje holesterola v krvi, zaviranje raka na debelem črevesu ter okrepljena zaščita pred okužbami. Probiotiki se nahajajo tudi v zdravilih. Takšna zdravila vsebujejo liofilizirane mikroorganizme. Na tržišču jih dobimo v obliki pastil, kapsul, peroralnih praškov, peroralnih kapljic, tablet ter v drugih oblikah. Pozitivni učinki njihovega uživanja se kažejo predvsem pri lajšanju in preprečevanju prebavnih motenj. Probiotiki se uporabljajo tudi z namenom povečanja donosnosti proizvodnje piščančjega in svinjskega mesa. Pri uživanju probiotikov je dobro imeti strokovno mnenje, delno pa se pri odločitvi lahko pomagamo z razmeroma osnovnim znanjem. Z razmeroma osnovnim znanjem si lahko preberemo rezultate raziskav, ki jih oglaševalci obešajo na veliki zvon. V mnogih primeri bomo ugotovili, da navedeno drži. Hkrati pa tudi drži, da učinki niso tako veliki in veličastni, kot želi reklamni oglas sporočati. Potrebno zgolj pazljivo branje drobnega tiska.

Probiotiki se dnevno pojavljajo v medijih, vedenje o njih je kljub temu pogosto pomanjkljivo.